Posteljnina in pranje

posteljninaKot zaposleno mamo z dvema predšolskima otrokoma me vsak konec tedna namesto prijetnega vikenda najprej pričaka delo – ne, v soboto zjutraj nisem deležna nobenega poležavanja in družinskega zajtrka, saj me najprej čaka žehta. Posteljnina je pač ena izmed stvari, ki jih želim imeti urejene in čiste.

Kaj je najbolj naporno? Gotovo to, da pranja nihče drug pri hiši ne razume. Mož pravi, da itak vse delo opravita pralni stroj in sušilni stroj, sama moram perilo zgolj zložiti – in tu mi vsi pomagajo, saj celo otroka zlagata nogavičke in majičke. In da ni nobene potrebe, da se posteljnina opere prav vsak vikend, temveč lahko počaka tudi dva, če je potrebno.

No, o tem, da se posteljnina ne bi zamenjala vsak konec tedna, nočem niti slišati, sicer pa težava itak ni posteljno perilo. Z njim je še najmanj dela, saj posteljo hitro slečeš in oblečeš, z zlaganjem pa tudi ni kaj veliko zamude. Veliko večji problem so male nogavičke, male majičke, male gatke, male hlače … Z njimi je pa res zamudno. Zakaj? Najprej je treba vse obrniti. Ne glede na to, koliko krat otrokoma rečem, da je nogavičke treba potegniti narazen, namreč ne zaleže. Tako pred pranjem pet minut obračam nogavičke. Potem moram na narobno stran obrniti majice s potiskom, sicer dinozavri in princeske ne preživijo več kot pet pranj. Potem perilo ločim na temno, belo, rozasto in barvno – ja, roza je pri nas posebna kategorija, toliko je imamo.

Kaj pa po pranju? No, rečem lahko le to, da posteljnina v pralnem stroju nikoli ne izgine, nogavičke pa skoraj vedno. Manjka ena z rožicami, ena z metuljčki, ena z ladjicami …