Honorarno delo

Honorarno delo ob vse večji brezposelnosti postaja edino delo, ki ga posameznik sploh lahko dobi. Pri tem ne gre za to, da ti ljudje niso sposobni delati ali da nimajo potrebne izobrazbe. Problem je v tem, ker mnogi delodajalci iščejo možnosti, kako ustvariti čim manjše stroške. Potrebe po zaposlitvi delavcev nimajo, delovna mesta tako oddajo začasnim honorarnim delavcem.

T. i. »honorarci« so marsikdaj precej na slabšem kot redno zaposleni, saj si morajo socialne prispevke plačevati iz lastnega žepa, o kakšnem dopustu, bolniški ali pa regresu pa tudi ni vedno govora. Seveda se posamezniki znajo prilagoditi tudi tej situaciji, tako da honorarno delo jemljejo kot edino možnost, in jo čim bolj izkoristijo. Ob gibljivem urniku, nepredvidenem dohodku in delu, so prisiljeni kreativno izrabiti svoj čas, ideje, potenciale, s katerim si lahko prislužijo denar za življenje.

Na koncu koncev je honorarno delo vseeno delo, za katerega smo veseli, če ga sploh imamo, kar se pa tiče višine plačil, pa je zelo težko posploševati. S honorarnim delom se preživljajo tako tisti z visoko kot tisti z nižjo izobrazbo in tako stari kot mladi.